|
Velik del knjige je posvečen zgodovini Združenih držav. Oglejmo si nekaj Vavpotičevih motivov iz ameriške zgodovine (od leve proti desni): sprejem deklaracije o neodvisnosti (4. julija 1776) / Stric Sam zabija žebelj v sod ameriške ustave (1787) / Abraham Lincoln (odpravil suženjstvo,1865) / borba za emancipacijo žensk / ponosni ameriški domorodec / hudomušna ilustracija newyorškega nebotičnika z angelčki v oblakih.
|
|
Amerika je bila dežela razvitega prometa in industrije, kjer sta se prepletali logiki kapitala in dela. Socialna in protikapitalistična ost je očitna v zadnjih dveh ilustracijah. |
|
Stric Sam kot prispodoba Amerike vrti zemljino oblo. Združene države so v 19. stoletju postale svetovna gospodarska sila. Plačilo za delo je bilo boljše kot v izseljenskih deželah, vendar tudi trdo zasluženo. |
|
Amerika je bila dežela medijev in ne nazadnje tudi športa. |
|
|
Pot Slovencev v Ameriko: zviti agenti vabijo na pot skozi Hamburg v New York / z ladijsko družbo Austro–Americana so potovali tudi skozi Trst / s parnikom čez Atlantik / ironična ilustracija, da »dolarji letijo kar po zraku«. |
|
Kratka zgodovina Slovencev v Združenih državah (od leve proti desni): slovenski misijonar Friderik Baraga (prišel leta 1830) / primerjava obdelave polja v času očetov leta 1865 (s konji) in času sinov leta 1912 (s stroji) / harmonikar v prostem času / delo v rudniku / delo ob stroju / slovenski katoliški ministrant / amerikanizacija: za stricem Samom se vije povorka v raznih slovenskih narodnih nošah. |
|
Ameriški stric Sam se klanja in ponuja lovorjev venec slovenskemu mladeniču na ameriškem odru. Kdo je bil tukaj zmagovalec? Fant, ki je dobil delo in si tako omogočil izboljšanje življenja, ali ameriški delodajalec, ki je potreboval njegove pridne roke in bistro glavo za delo v tovarnah in rudnikih? Kakor koli že: Deklica, oblečena v narodno nošo in z ameriško zastavo v levi in »kranjsko« v desni roki, zaključuje knjigo kot poziv k ameriško-slovenskemu prijateljstvu. |
|
|
|
