Na razglednici je tipična veduta Ljubljane s starim mestnim jedrom in gradom nad njim.     Ljubljana je postala na prelomu v 20. stoletje moderno mesto. Staro se je umikalo novemu. Upravno in cerkveno središče mesta je bil Mestni trg z okolico, stisnjen pod grajskim hribom, kar je nekdo duhovito označil: ljubljanski grad je kot kura, ki čepi nad mestom in varuje svoje piščance, tj. prebivalce Ljubljane. Župan Ivan Hribar si je ogledal marsikatero evropsko mesto in njegove mestne novitete ter privabljal v Ljubljano domače in tuje urbaniste in arhitekte. Mesto je dobivalo novo podobo, nove ulice in trge, zasebne in javne stavbe, parke, regulirali so Ljubljanico, ki teče skozi mestno jedro, gradili vodovod, novo kanalizacijo, uvajali električno napeljavo, tramvaj itd. Mesto je zadihalo v pravem duhu fin-de-siècla in zgrajene so bile mnoge stavbe v secesijskem slogu. Podobo in utrip mesta bomo ujeli s pomočjo razglednic tistega časa.

Mestni trg z mestno hišo (1484) na desni strani in Robbovim vodnjakom (1751) pred njo. Kipar Francesco Robba (1698–1757) je bil rojen v Benetkah.   Pogled s ptičje perspektive na Mestni trg in proti stolnici (18. stoletje) s tramvajem v ospredju.   Prešernov trg s Prešernovim spomenikom (1905). Levo od sedeža Assicurazione Generale je trgovska Trubarjeva cesta, desno reka Ljubljanica. France Prešeren (1800–1849) je najpomembnejši slovenski pesnik in simbol slovenstva.   Prešernov trg v smeri proti frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja (iz srede 17. stoletja). V ozadju – desno od cerkve – stoji secesijski hotel Union (1905). V ospredju razglednice je sladoledar.                                 Del ljubljanske tržnice na Pogačarjevem trgu v neposredni soseščini stolnice (desno) in frančiškanskega samostana (v ozadju).   Mesto je leta 1901 dobilo tramvaj. Na razglednici je eden prvih tramvajskih vozov na Ambroževem trgu. Že od leta 1863 so izvoščki (fijakarji) po mestu prevažali ljudi, na prelomu v 20. stoletje je bilo vedno več kolesarjev in tudi posamezni avtomobili so že brzeli po ljubljanskih ulicah.   Ljubljana je mesto trgov. Ob Kongresnem trgu se ponosno dviga baročna uršulinska cerkev s samostanom. Fotografski aparat je vedno pritegnil številne radovedneže.   Deželni dvorec oz. sedež kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu (1902), danes sedež ljubljanske univerze.                                 Stavba nasproti uršulinske cerkve je danes sedež Slovenske filharmonije, ki ima svoje korenine že v letu 1701.   Ljubljana je bila tudi šolsko središče. Stavba cesarsko-kraljeve državne obrtne šole je bila zgrajena leta 1911.   Leta 1888 so na Muzejskem trgu slovesno odprli stavbo Deželnega muzeja, danes Narodnega muzeja v Ljubljani. V ospredju je spomenik zgodovinarju Janezu Vajkardu Valvasorju (1641–1693).   Ljubljanski Tivoli: zelena pljuča mesta. V ozadju je tivolski grad, zgrajen leta 1713.                                     Pogled proti bolnišničnemu delu mesta na začetku Zaloške ceste.   V okviru ljubljanskih bolnišnic je deloval sanatorij Leonišče (1893), eden najmodernejših zdravstvenih zavodov tistega časa v Ljubljani.

© Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU | Ljubljana, Slovenija | 2007 | Vse pravice pridržane.