Razglednica izseljenske pisarne Edvarda Tavčarja v sožitju s trgovino, kjer so med drugim prodajali tudi potovalne kovčke.     Kolodvorska ulica je povezovala železniško postajo na obrobju s središčem mesta. Tu so bila številna prenočišča in hoteli, gostilne in izseljenske ter potovalne pisarne. Podobno je bilo v vseh evropskih mestih, kjer so potekale železniške povezave s pristanišči na obalah Atlantika. To je bila prometna ulica, kjer je imela ljubljanska mestna policija kar veliko dela z ljudmi, ki so prihajali z vseh koncev monarhije in iz drugih držav.

Najbližji železniški postaji je bil hotel Južni kolodvor (Hotel Südbahnhof). V ozadju se vidi del postajnega poslopja.   Hotel Južni kolodvor je imel vrt, kjer so v poletnih mesecih igrali glasbeniki Slovenske filharmonije, ob pivu so sklepali dogovore o nakupu vozovnic za pot v Ameriko, popotnike pa so nagovarjale številne prostitutke in razni domaci in tuji kramarji.   Časopisni oglas za koncert v hotelu Južni kolodvor (1910).   Gostilna Pri starem Tišlerju je bila namenjena manj premožnim izseljencem, ki so prihajali zlasti iz »jugoslovanskega« prostora. Kot pričajo dokumenti v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je bila gostilna znana po vsem Balkanu.                                 Gostilniški vrt Pri starem Tišlerju je bil opremljen preprosteje, kakor so bili preprostejši tudi gostje te gostilne. Nedvomno se je pred vrata postavilo gostilniško osebje.   Časopisni oglas za kavarno Ilirija v Kolodvorski ulici (1910).   Na koncu Kolodvorske ulice je bil hotel Štrukelj, ki je zaključeval hotelsko ponudbo v tem delu Ljubljane.   Seznam izseljenskih in popotnih pisarn v Kolodvorski ulici in bližnji okolici leta 1914.                                 Sosed hotela Južni kolodvor je bila izseljenska pisarna Edvarda Kristana, ki je zidano ograjo izkoristil za reklamni napis »Havre – via Southampton – New York« in »Ed. Kristan, Ljubljana«, kar je sprožilo tožbe njegovih konkurentov...   Reklamna razglednica E. Kristana z napisom »Zadnji pozdrav pred odhodom v Ameriko!«   Reklamna razglednica izseljenske pisarne Frana Seuniga za ladijsko družbo Hamburg–Amerika–Linie.   Hotelirji in izseljenski agenti so se zavedali pomena reklame, zato so svoje logotipe tiskali na vseh svojih materialih.                                   Skupina izseljencev pred izseljensko pisarno Ivana Krakerja na Kolodvorski ulici. Po končani prvi svetovni vojni se je za nekaj let povečalo izseljevanje v Združene države, dokler se niso zaprla »zlata vrata« v Ameriko (1924).   Skupina izseljencev pred zastopništvom družbe Cunard Line v Ljubljani (po letu 1918).   Pred vrati agencije Cunard Line / White Star Line v Ljubljani (po letu 1918).

© Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU | Ljubljana, Slovenija | 2007 | Vse pravice pridržane.