Na fotografiji je ena od starejših lokomotiv v Ljubljani.     Devetnajsto stoletje je stoletje železnic. Ljubljana je že leta 1849 povezana z Dunajem, od leta 1857 s Trstom. Leta 1862 se prek Zidanega Mosta poveže z Zagrebom in Siskom (in s tem z balkanskimi deželami), leta 1873 z Beljakom in s tem s Švico in Francijo. Železniška povezava Ljubljane je bila vzpostavljena z vsemi pomembnejšimi mesti vzhodne, severne, zahodne in južne Evrope. S tehnološkim razvojem sta se večali tudi hitrost in udobnost potovanja, vedno gostejša mreža železniških povezav je ponujala izseljencem možnost izbire smeri, kar je bilo odvisno od izbire ladijske družbe in s tem izhodnega pristanišča na obali Atlantika. Še hitrejše in gostejše so bile železniške povezave v Združenih državah Amerike.

Zidani Most, vzhodno od Ljubljane, je bil železniško križišče, kjer sta se stikali progi z Dunaja (pogled proti severu) in iz Beograda (z desne). Po obeh so proti Ljubljani brzeli vlaki z domačimi in tujimi izseljenci (na razglednici v levo).   Dolenjski kolodvor na vzhodnem vstopu v Ljubljano je bil zadnji pred glavno železniško postajo. Mnogi slovenski izseljenci, ki so prihajali z vzhoda (Dolenjske), so tu izstopili in se peš odpravili skozi mesto do kolodvora v občini Spodnja Šiška, ki ni spadala pod mestno jurisdikcijo. Tu so ponovno vstopili na vlak proti izbranemu izhodnemu pristanišču. Zakaj v Spodnji Šiški? Da so se izognili mestnemu policijskemu nadzoru.   Glavna ljubljanska železniška postaja s številnimi fijakarskimi vozovi, ki so vozili potnike v mesto.   Državni kolodvor v občini Šiška.       Železniška postaja v Trbižu (Tarvis).   Reklamna razglednica trga pred železniškim kolodvorom v Baslu, kjer na desni vidimo glavno agenturo ladijske družbe Compagnie Générale Transatlantique. Na stavbi omenjene družbe je med drugimi napis v slovenščini: »Izseljevanje«.   Gare du Nord v Parizu je bila postaja za smer proti severu.   La Gare St. Lazare v Parizu je bila najpomembnejša za pot slovenskih izseljencev po t. i. »francoski črti«, ki je vodila od Ljubljane skozi omenjene železniške postaje do Le Havra oz. Cherbourga na obali Atlantika.         Železniška postaja v Le Havru.   Vlak je izseljence pripeljal na pomol (La Gare Transatlantique), kjer so skozi kontrolo (service de l'Emigration, Enregistrement) vstopili neposredno na parnik.   Naslovnica voznega reda (1. oktobra 1910) s prihodi in odhodi vlakov v Ljubljano in iz nje. Bodite pozorni na število vlakov v smereh proti Dunaju, Trstu in Trbižu!

© Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU | Ljubljana, Slovenija | 2007 | Vse pravice pridržane.