Pismo »Ivana Bihla« iz Buchsa na avstrijsko-švicarski meji (1913). Nad napisom »Svoj svome« vihrajo kranjska, švicarska in ameriška zastava (od leve proti desni).     Osebni stik po pisni poti je bila pogosta oblika komuniciranja predstavnikov tujih potovalnih agencij, ki so za ta namen zaposlovale tudi Slovence, vešče še kakega tujega jezika, zlasti slovanskih jezikov. Mnogi so se zatekali k obliki razmnoženih »pisem« (Fran Sakser iz New Yorka). Sakser je imel tudi tiskana »pisma« z rubrikami, v katere je vpisal podatke izseljenca, in velikokrat pripisal še kako informacijo. Pisma so bila napisana s črnilom ali »tipkalnim« strojem. Skratka, informativna dejavnost po pisni poti je bila pogosta oblika pridobivanja podatkov pred odhodom v Ameriko.

Pismo Vincenca Lebana iz Trsta, pooblaščenega agenta za potovanja v Severno in Južno Ameriko (1909). Izseljencu ponuja svoje usluge, pri čemer se sklicuje na dobre usluge, ki jih je že ponudil njegovim sovaščanom. Priporočal je parnik Alice. Hkrati piše skupini, ki bo z vlakom pripotovala v Trst, da bodo njegovega agenta spoznali po suknjiču, na katerem bo imel ameriško zastavico, na kapi pa napis Leban.   Razmnoženi dopis Franka Sakserja iz New Yorka (1901), v katerem nagovarja izseljenca iz Litije, naj se v primeru neopravljene vojaške službe izogne Ljubljani in vstopi na vlak šele v Medvodah, da bi se izognil ljubljanski policiji.   Tiskani dopis Franka Sakserja, kjer so dopisane glavne postaje na poti do Basla: Ljubljana (Laibach) – Trbiž (Tarvis) – Beljak (Villach) – ... – Innsbruck – Feldkirchen – Bux (na avstrijsko-švicarski meji) – Zürich – Basel. To je bil del znamenite »francoske črte«, tj. železniške poti od Ljubljane do Le Havra, po kateri je potoval velik del slovenskih izseljencev.   Dopis o ravnanju na poti, ki ga je poslala agentura Rommel & Cie iz Basla v nemškem jeziku.

© Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU | Ljubljana, Slovenija | 2007 | Vse pravice pridržane.